Bilo je prijateljstvo ...
bile smo tri ... nerazdružljive, kljub temu da so se naše osebnosti zelo razlikovale. Rasle smo skupaj, odraščale, se srečevale s prvo ljubeznijo, prvim razočaranjem in prvimi zmenki in prvimi porno filmi :)Se spominijam, ko smo se pri E. dobile in je ona izmuznila očetu eno od mnogih porno kaset. Pred tem smo si naredile kokice in začel se je filmski večer ... hehe... seveda ob hihitanju in spraševanju ali je res tako v resnici, kot prikazujejo v nemških porno filmih. Dvomim, da je bila katera vzburjena ob gledanju vaških fantov in deklet, kako sexajo ob, v, na zvoniku.
Kljub temu, da se je zgodil prehod v srednjo šolo, kjer je vsaka imela svoj krog prijateljic, smo se še vedno zelo pogosto družile in srečevale. Vsaka je imela drugačen stil: ena je bila pridna pupa (S.), ena je bila šminkerca (E.) in jaz sem bila alternativa(granč) :)... Zelo različni stili muzike, ki so v srednji šoli bili ključnega pomena s kom se družiš in s kom ne, nam tu niso igrali neke bistvene vloge. Včasih smo se delale norca ena iz druge, pa vendar smo na nek način spoštovale različnost. Mislile smo, da bomo večno prijateljice... da bomo večno skupaj... pa vendar smo se nekje in nekako ena od druge oddaljile... počasi ... dokler se prva (E.) ni poročila.
Takrat je sprejela neko drugo vlogo, začela se je obnašat, kot mama. Kot da je prestopila nek prag neke nove hiše. Nova hiša je pomenila nov izgled, nov način življenja in novi prijatelji. seveda poročeni. Zgledalo je, kot da je stopila v nek kult ... kult poročenih.
V tem času, je S. doživljala ogromne notranje spremembe. Začela se je usmerjati in iskati Boga. Nekateri bi rekli, da je začutila klic ... bila je poklicana in temu primerna je bila njena preobrazba. Sprva vizualna in kasneje tud dokončno notranja. Vsi ostali smo postali v njenih očeh neverniki, ker nismo sledili navodilom vere. Čez kakšno leto se je tudi ona poročila. Njo poznam od ranega otroštva. In moj prvi spomin nanjo sega v čas, ko sva bili stari okrog 5 let, kako sva pri njej doma in za kuhinjsko mizo riševa. Ne spomnim se točno kaj sem risala, se pa zelo dobro spomnim njene slike, na kateri je bila ona, v poročni obleki. Odkar vem za njo, ji je poroka predstavljala vrhunec življenja. In tako se je tudi ona poročila. Bila je lepa poroka. Ravno v tem obdobju sem zaključila eno zelo bolečo vezo in na dan poroke, sem začutila da sem osvobojena, da sem svobodna bolečine iz te veze (ali kar koli je to že bilo). V tem času je E. dobila prvega otroka in postala mati. Na poroki je ni bilo.
... včeraj me je klicala S. če se dobiva na kavi. Predvčerajšnjem sem naključno srečala E.
Vsaka od nas ima čisto drugačno življenje ... na nek način bi jih rada srečala, poklepetala in videla kakšno življenje imata ... po drugi strani pa ravno dejstvo, da so sedaj tako drugačne, lahko na nek način razžalosti moj spomin na tisto prelepo otroštvo in odraščanje, ki smo ga dale skupaj.
Kako je možno, da so tri tako povezane osebe na začetku poti, postale tri čisto odtujene znanke druga drugi?
Odločila sem se, da se bom srečala, pa četud pristane pri okornem, formalnem pogovoru ... se pustim presenetiti za voljo tistih spominov, ki mi sedaj v obliki vonja in slike pomladi in poletja skačejo pred oči.
Prav vonjam tisto poletje, ko smo s kolesi zgodaj zjutraj odšle v naravo ...ali ko sem prvič videla zaljubljene oči, moje drage S., kako naivno se je prepustila neznancu samo zaradi par slatkih besed.
Spomnim se žalosti E., ko ji je prijateljica iz šole prevzela fanta in spominjam se, kako me je stisnila k sebi, ko sem ji 4 leta kasneje pokazala fanta, ki mi je ukradel srce. (ta zgoba z njim je šele komična in zanimiva :) )
... in tako je bilo ...
Tako bi ga lahko imenovala … saj je tudi bil. Premlad, da bi odšel … še bolj krut se mi zdi njegov način odhoda, pa vendar tako je očitno moralo biti.
Vsake toliko se znajdemo v vrtincu transformacije, katero ponavadi povzročijo dogodki ali osebe. In tako se je zgodilo tudi njej … moji prijateljici …
Te dneve me preplavljajo emocije iz davne preteklosti... iz najstništva, srednje šole, ko smo iskali sebe, opazovali druge in pri tem vsake tri dni izrazili novo zaljubljenost, simpatijo ali vezo. Bili so dotiki, bile so besede, bilo je odraščanje ... nelagodje in formiranje osebnosti.
Commentaires récents